11.06.2009:
Odgovori Ministrstva na pogosta vprašanja v zadevi uporabe ter izvajanja obeh novosprejetih zakonov
Vlada RS je v sklopu ukrepov za omejitev recesije v državi v letošnjem letu sprejela dva pomembna zakona in sicer v začetku leta sprejeti Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in konec maja sprejeta sprememba navedenega zakona, v začetku junija pa še Zakon o delnem povračilu nadomestila plače. Ker sta zakona nova, se pojavljajo mnoga vprašanja glede uporabe obeh v praksi. Zato so na portalu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve objavili najpogostejša vprašanja in odgovore nanje v zvezi z obema novima zakonoma. Predlagamo vam, da si jih ogledate!
Odgovori za Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa (ZDSPDČ)
Odgovori za Zakon o delnem povračilu nadomestila plače (ZDPNP)
20.01.2009:
Za ženske spremenjeni pogoji za pridobitev in odmero pravic pri upokojitvi v letu 2008
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je konec decembra lanskega leta objavil spremenjene pogoje za pridobitev in odmero pravic v letu 2008, ki jih predvideva Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (uradno prečiščeno besedilo, ZPIZ-1-UPB4, Ur. l. RS, št. 109/2006).
Spremembe se nanašajo predvsem na spremenjene pogoje za upokojitev žensk ter pridobitev vdovske in družinske pokojnine.
Starost ob upokojitvi za ženske in moške
Po podatkih ZPIZ se bodo pogoji za upokojitev v letu 2008 spremenili le za ženske. Tako se bo pri njih glede na pogoje, ki so bili veljavni v letu 2007, potrebna starost za upokojitev zvišala za štiri mesece, v primeru upokojitve pri najnižji možni starosti pa se bo za tri mesece podaljšala tudi potrebna pokojninska doba.
Ženske se lahko v letu 2008 upokojijo, če imajo:
* 56 let starosti ter 36 let in devet mesecev pokojninske dobe; ali
* 61 let starosti in najmanj 20 let pokojninske dobe; ali
* 63 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Moški se lahko upokojijo, če imajo:
* 58 let starosti in 40 let pokojninske dobe; ali
* 63 let starosti in najmanj 20 let pokojninske dobe; ali
* 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Po podatkih ZPIZ je pri ženskah polna starost v prehodnem obdobju izenačena z minimalno starostjo za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pri moških polna starost znaša 62 let in šest mesecev. Moškemu, ki bo uveljavljal pravico pri nižji starosti (to možnost ima glede na to, da lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine pri 58 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe) in nima 40 let delovne dobe, se bo pokojnina znižala za vsak mesec manjkajoče starosti za 0,3 odstotka (upokojitev v starosti 58 do 59 let), oziroma 0,25 odstotka (upokojitev med 59 in 60 letom), za 0,2 odstotka (upokojitev med 60 in 61 letom), za 0,15 odstotka (upokojitev med 61 in 62 letom) oziroma 0,1 odstotka (upokojitev med 62 in 62 letom in 6 mesecev). Največje možno zmanjšanje starostne pokojnine, uveljavljene v letu 2008, lahko v tem primeru znaša 16,2 odstotka in je trajno.
Znižanje starosti za upokojitev zaradi otrok
V letu 2008 se v primeru oskrbe otrok starost zniža kot sledi:
* za 1 otroka - za štiri mesece in 15 dni;
* za 2 otroka - za 11 mesecev in osem dni;
* za 3 otroke - za 20 mesecev in osem dni; ter
* za vsakega naslednjega otroka še za 11 mesecev in osem dni.
Pri tem starostna meja za žensko ne more biti nižja od 53 let, za moškega pa 58 let. Starša se o tem, kdo bo uveljavljal tako znižanje, dogovorita, tako da npr. lahko vsak uveljavlja enega otroka.
Samo ženskam, ki se nameravajo upokojiti pri starosti 56 let ter s 36 leti in devetimi meseci pokojninske dobe, se lahko po podatkih ZPIZ navedena starost zniža, če so bile obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane, še preden so dopolnile 18 let starosti. Starost se zniža za sedem mesecev za vsako leto, prebito v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti, če je obdobje krajše od enega leta, pa sedem dvanajstin tega časa. Tudi v tem primeru se starost ne more znižati pod 53 let.
Dodana doba za dopolnitev manjkajoče pokojninske dobe
V letu 2008 bo po podatkih ZPIZ mogoče manjkajočo pokojninsko dobo za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine dopolniti tudi z dodano dobo. Ta bo lahko obsegala:
* čas zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem šolanju;
* dejanski čas obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe ali čas osnovnega usposabljanja za rezervni sestav;
* čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali brezposelna oseba.
Zgornje bo možno le tedaj, če ta obdobja ne bodo všteta v pokojninsko dobo, na kaki drugi podlagi.
V letu 2008 se lahko upravičencu za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva sedem mesecev za posamezno leto obdobja, ki se šteje v dodano dobo (npr.: za tri leta študija enaindvajset mesecev). Dodana doba se upošteva le za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne vpliva pa na njeno višino, saj se višina odstotka za odmero starostne pokojnine določi brez dodane dobe. Dodana doba se tudi ne šteje v delovno dobo.
Odmera pokojnine
Pokojnina se odmeri od pokojninske osnove. Višina pokojninske osnove se praviloma določi na podlagi plač, ki jih je zavarovanec prejel, oziroma od zavarovalnih osnov, od katerih so mu bili obračunani prispevki od vključno leta 1970 dalje. Od leta 2008 dalje se pokojninska osnova izračunava na podlagi plač oziroma zavarovalnih osnov iz katerih koli zaporednih najugodnejših osemnajstih let zavarovanja (s tem se zaključuje predhodno obdobje).
Vdovska pokojnina
Vdova in vdovec bosta v letu 2008 pridobila pravico do vdovske pokojnine, če bosta ob smrti svojega partnerja dopolnila 53 let starosti. Če navedene starosti ne bosta dopolnila, dopolnila pa bosta starost 48 let, bosta pridobila pravico do vdovske pokojnine ob starosti 53 let. V primeru, da vdova ali vdovec ob partnerjevi smrti nimata statusa zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pridobita pravico do vdovske pokojnine, če ob smrti partnerja dopolnita 48 let starosti. Če vdova brez statusa zavarovanca navedene starosti ni dopolnila, dopolnila pa je starost 44 let in 6 mesecev, pa bo pridobila pravico do vdovske pokojnine, ko bo dopolnila starost 48 let.
Vdovi ali vdovcu, ki ima poleg pravice do lastne starostne ali invalidske pokojnine, pravico tudi do vdovske pokojnine, se lahko, če je to ugodneje, poleg lastne pokojnine izplačuje del vdovske pokojnine. V letu 2008 znaša ta del 15 odstotkov vdovske pokojnine, vendar največ do zneska v višini 15 odstotkov povprečne mesečne pokojnine, izplačane v državi v predhodnem koledarskem letu (podatek za leto 2007 še ni znan).
Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine je po zakonu omejeno. Meja za izplačilo dela vdovske pokojnine je v letu 2008 enaka znesku treh povprečnih mesečnih pokojnin, izplačane v državi v letu 2007, vendar pa ne sme znašati več kot znesek starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje osnove za 40 let pokojninske dobe.
Družinska pokojnina
Starši, ki jih je umrli otrok preživljal do svoje smrti, v nekaterih primerih pridobijo pravico do družinske pokojnine. Tako mora mati v letu 2008, ob smrti otroka, ki jo je preživljal, dopolniti 54 let in šest mesecev starosti, oče pa 58 let. Obe starostni meji sta pomembni tudi tedaj, če uveljavljajo to pravico bratje in sestre umrlega, ki jih je preživljal do svoje smrti.
Državna pokojnina
V letu 2008 bo (tako kot v letu 2007 in 2006) lahko pravico do državne pokojnine uveljavila oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je dopolnila starost 65 ali več let, če je med 15. in 65. letom starosti imela najmanj 30 let prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in če nima pravice do pokojnine po našem oziroma kakem tujem javnem sistemu pokojninskega zavarovanja, ob tem pa tudi njeni lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.
Vir: www.posrcumlad.si
12.01.2009:
Odbor DZ je dopolnil zakon o subvencioniranju delovnega časa
Odbor DZ za delo je danes spremenil in dopolnil predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa. Tako med drugim omogoča sorazmerno subvencijo za skrajšanje delovnega tedna od 36 do 32 ur, določa časovno trajanje zakona in način pridobitve subvencije.
Odbor, ki je v dopolnilih upošteval mnenja zakonodajnopravne službe DZ ter deloma SDS, sindikatov in delodajalcev, je predlog dopolnil z določilom, da zakon ureja delno subvencioniranje polnega delovnega časa s sofinanciranjem plač za polni delovni čas.
Nadalje določa, da lahko delodajalec, ki kot polni delovni čas določi 36-urni delovni teden, dobi subvencijo za delno sofinanciranje plač v znesku 60 evrov na mesec na delavca.
Odbor je predlog spremenil tudi v delu, ki določa zmanjšanje na 32 ur. In sicer bo lahko delodajalec, ki bo z reprezentativnim sindikatom (lahko na višji, ne več nujno podjetniški ravni) sklenil dogovor o zagotavljanju dela za krajši delovni čas, vendar ne manj kot 32 ur na teden, dobil subvencijo v znesku 60 ur na mesec na delavca za skrajšanje za štiri ure oz. v znesku, ki je sorazmeren skrajšanju.
Po spremenjenem predlogu bo lahko delodajalec prejel subvencijo, če bo izplačeval plače in poravnaval socialne prispevke za delavce, za katere prejema subvencijo, v poslovnem letu ne bo odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov, ne izplačeval nagrad organom upravljanja in nadzora družbe ter ne bo odrejal in izplačeval nadur.
Delodajalec bo moral zahtevek za dodelitev subvencije vložiti na zavod za zaposlovanje do 30. septembra letos. Zahtevek lahko vloži dvakrat, in sicer enkrat za skrajšanje na 36 ur in enkrat za skrajšanje s 36 do 32 ur.
Delodajalec bo subvencijo prejel od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahtevka za delavce, zaposlene s polnim delovnim časom, in sicer za največ šest mesecev.
Z zavodom bo sklenil pogodbo o subvencioniranju, ki bo med drugim določala višino in način izplačila subvencije, čas prejemanja subvencije, sankcije za kršitve in nadzor nad izvajanjem.
Sankcija za kršitev omenjenih pogojev je vrnitev prejete subvencije oz. njenega ustreznega dela. Nadzor bo sicer izvajal zavod za zaposlovanje.
Predstavniki delodajalcev so se zavzemali, da bi se iz predloga izločilo določilo o dogovoru z reprezentativnim sindikatom, saj da takšna ureditev, ko je dejal Igor Antauer iz združenja delodajalcev obrti in podjetnikov, izloči med 65.000 in 75.000 delavcev, ki niso vključeni v sindikat in v podjetjih, kjer delajo, ni organiziranega sindikata.
Odzivi
Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je določilo zagovarjala, češ da gre z zmanjšanjem delovnega tedna na 32 ur za večji poseg v pravice delavcev. Poleg tega po njenem subvencija temelji na socialnem dogovoru med predstavniki delavcev in delodajalcem, s tem pa je tudi odgovornost za možne zlorabe preložena na socialne partnerje na ravni podjetja.
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je opozoril, da zakon ne bo zaščitil socialnega položaja delavcev, saj ne določa, da ne sme priti do znižanja osnovnih plač.
Minister za delo Ivan Svetlik je dejal, da država nima dovolj sredstev, da bi lahko nadomestila celotno znižanje plač (pri prehodu s 40 na 36 ur bi bilo to najverjetneje 10-odstotno). "Za državo je ceneje dajati nadomestilo za določeno število brezposelnih oseb," je dejal Svelik. Dodal, da država tudi ne more delodajalcem prek zakona zapovedovati, kako naj plačujejo svoje plače.
Dodal pa je, da predlog zakona ohranja polni delovni čas z vsemi pravicami, ki iz tega izhajajo. Po njegovih besedah je sicer višina subvencije preračunana na višino prispevkov, ki jih delodajalec plačuje od povprečne plače na delavca.
Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa na seji 14.01.2009
24.12.2008:
Predlog Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa
Vlada Republike Slovenije je določila besedilo
predloga Zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in ga posredovala v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po nujnem postopku. Cilj predlaganega zakona je
ublažiti posledice prihajajoče gospodarske krize preko zagotavljanja
pomoči delodajalcem in delojemalcem v primerih odločitve za skrajševanje delovnega časa.
Predlog zakona temelji na načelu, da je treba v času finančne krize tudi z ekonomskimi ukrepi težiti k zagotavljanju zaposlenosti in ohranjanju delovnih mest tudi prek dodatnih finančnih spodbud za skrajševanje delovnega časa. Zakon tako prinaša možnost delnega subvencioniranja polnega delovnega časa.
Zakon uvaja nov instrument na področju aktivne politike zaposlovanja, in sicer subvencijo polnega delovnega časa. Ta ukrep bo na eni strani omogočil delavcem polno delovno dobo, na drugi strani pa zmanjševal delodajalcem stroške plač v času krize in zaščitil socialno blagajno. Za pridobitev subvencije bo moral delodajalec izpolniti pogoje, določene z zakonom, med drugim se bo moral zavezati, da ne bo odpuščal delavcev in da ne bo izplačeval nagrad upravi in nadzornemu svetu. Če bo delodajalec kršil te zaveze ali če ne bo izplačeval plač ter obveznih prispekov za socialno varnost delavcem, za katere prejema subvencijo, bo moral vrniti subvencijo oziroma njen ustrezni del.
Na podlagi zakona bo lahko delodajalec, ki bo zaradi ohranitve delovnih mest določil polni delovni čas 36 ur na teden, pod zakonsko določenimi pogoji pridobil subvencijo v znesku 60 eurov mesečno na delavca.
V skladu z Zakonom o delovnih razmerjih je sicer osnovna dolžnost delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se dogovorila v pogodbi o zaposlitvi. Delavcu, ki je torej zaposlen s polnim delovnim časom, mora delodajalec tudi zagotavljati delo polni delovni čas. Če zaradi razmer na trgu delodajalec ne more zagotavljati dela za polni delovni čas – torej zagotavlja krajši delovni čas (32 ur na teden), mora za razliko do polnega delovnega časa zagotoviti nadomestilo plače, ki je določeno z zakonom. To je tudi osnova za plačilo prispevkov. Delovnopravni status delavca v tem primeru ni spremenjen. Delavec tudi sicer obdrži vse pravice zaposlenega s polnim delovnim časom.
Če bo delodajalec, ki bo določil krajši polni delovni čas 36 ur na teden, v dogovoru z reprezentativnimi sindikati zagotavljal delo le 32 ur na teden, bo pod določenim dodatnimi pogoji lahko uveljavljal še dodatno subvencijo v višini 60 eurov mesečno na delavca.
Za izvajanje zakona bo treba v državnem proračunu zagotoviti 230.400.000,00 evrov. Sredstva za financiranje ukrepa subvencioniranja polnega delovnega časa bodo zagotovljena v rebalansu državnega proračuna 2009.
Služba za odnose z javnostmi
14.10.2008:
Intervju s predsednikom SLjR – KNSS, G.Kržišnikom
1. Finančna kriza pljuska tudi v Slovenijo, kar se kaže tudi tako, da nekatera podjetja ne podaljšujejo pogodb za določen čas. Zaenkrat so bolj na udaru tuji delavci, vendar pa nekateri ekonomisti napovedujejo, da lahko pride tudi do odpuščanj redno zaposlenih. Kaj v luči finančne krize in mogoče gospodarske recesije čaka slovenske delavce? (Aleksandra K. Kovač, novinarka MMC RTV SLO)
Trenutno še nismo zasledili teh skrajnih ukrepov, da bi delodajalci začeli z odpovedmi POZ zaposlenim za nedoločen čas. Prva posledica krize, ki pa smo jo zaznali, je upad naročil kupcev družbe Cimos d.d., kar ima za posledico tudi začasno prerazporeditev delovnega časa zaposlenih, v smislu zmanjševanja delovnih obveznosti.
Finančna kriza na žalost sovpada ravno s časom menjave Vlade RS, kar ima za posledico to, da redna srečanja socialnih partnerjev ne potekajo oziroma bodo potekala šele po imenovanju nove Vlade RS. V tem trenutku naš sindikat budno spremlja dogajanje na terenu in seveda pričakuje čimprejšnji začetek socialnega dialoga z novo postavljenimi pogajalci na strani vlade. ( Edvard Kržišnik, predsednik SLjR – KNSS )
2. Ali ste sindikati pripravljeni na vplive in posledice krize in s kakšnimi prijemi boste pomagali delavcem? (Aleksandra K. Kovač, novinarka MMC RTV SLO)
Sindikat po mojem mnenju nima in ne more vplivati na krizo, lahko pa poskuša blažiti njene posledice. Posledice lahko blaži na način, da v vsakem podjetju sodeluje z vodstvom pri odpravljanju posledic od samega začetka. Zato je zelo pomemben tudi socialni dialog na ravni podjetja, med delodajalcem in sindikatom v podjetju, ter podpora, v strokovnem in pravnem smislu, s strani regije našemu sindikatu v podjetju. ( Edvard Kržišnik, predsednik SLjR – KNSS )
3. Ali zaradi krize zaostreni pogoji za najem kreditov vplivajo na delavce in njihovo eksistenco? (Aleksandra K. Kovač, novinarka MMC RTV SLO)
Pri tem vprašanju pa naj povem, da naš sindikat pokriva predvsem zaposlene v gospodarstvu oziroma proizvodnje delavce, od katerih je večina obsojena na prejemanje minimalne plače. Ti delavci že pred samo krizo niso imeli možnosti najemanja kreditov zaradi spremembe določb ZIZ, sprejetih mislim da v letu 2003, ko je terminus »zajamčene plače« zamenjala »minimalna plača«, s čemer je bilo najemanje kreditov za vse delavce, katerih plača ne presega minimalne plače, onemogočeno. Naš sindikat je takrat opozarjal na to, da bi sprememba navedenega terminusa morala biti drugačna, npr. da bi bil določen odstotek minimalne plače, ki bi ustrezal višini takratne zajamčene plače, a smo naleteli na gluha ušesa. Najbolj žalostno pa se mi zdi to, da so naši delavci kredite, katere so najemali, porabili za nakup ozimnice, šolskih potrebščin za otroke in zelo redki med njimi za letovanje. In že takrat jim je bilo to onemogočeno zato menim, da zaostreni pogoji najema kreditov ne bodo bistveno vplivali na te delavce. Vsekakor pa bodo vplivali na eksistenco preostalih delavcev. ( Edvard Kržišnik, predsednik SLjR – KNSS )
4. Najverjetnejši mandatar Borut Pahor naj bi (potem ko bo postal mandatar) napovedal sestanek s sindikati, na katerem naj bi vas med drugim seznanil z mejo zahtev, ki je v času krize še sprejemljiva. Kako komentirate? (Aleksandra K. Kovač, novinarka MMC RTV SLO)
Tega nikakor ne morem komentirati, ker se še ni zgodilo. Komentar bo na mestu šele takrat, ko se bo – če se bo – to zgodilo. ( Edvard Kržišnik, predsednik SLjR – KNSS )
4. Kaj v luči finančne krize in morebitne gospodarske recesije pričakujete od nove vlade? (Aleksandra K. Kovač, novinarka MMC RTV SLO)
Pripravljenost na skupno sodelovanje z ostalima dvema socialnima partnerjema pri reševanju krize oziroma odpravljanju ali vsaj blaženju njenih posledic. Ključnega pomena je sodelovanje, v duhu katerega je zasnovan tudi ESS in v časih, v kakršnih se lahko znajdemo, se bo to tudi pokazalo. (Edvard Kržišnik, predsednik SLjR – KNSS)
Vir: MMC RTV SLO
04.09.2008:
Nova višina minimalne plače in spremenjena Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drug
Od 1.avgusta dalje velja nova višina minimalne plače, ki od tega dne dalje znaša 589,19 € bruto. Gre za določeno najnižjo bruto plačo delavke/ca, za polni delovni čas in pričakovane delovne rezultate, torej brez nadomestil za bolniško. To pomeni, da je delodajalec dolžan vsem tistim delavkam/cem, katerih osnovna plača in dodatki, med katere sodijo dodatek za delovno dobo, dodatek za delovno uspešnost, dodatek za poslovno uspešnost, dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času in dodatki za delo v posebnih pogojih, ne dosegajo višine minimalne plače, doplačati razliko do minimalne plače. Paziti pa je potrebno v primeru, da takšen delavec opravlja nadure, kajti nadurno delo mora biti plačano nad višino minimalne plače. To pomeni, da je za redno delo v mesecu delodajalec dolžan delavcu, katerega osnovna plača z dodatki ne dosega višine zakonsko določene minimalne plače, doplačati razliko do le-te. Če pa je delavec v tem mesecu tudi opravljal nadure, je potrebno plačilo za nadurno delo prišteti k bruto plači delavca, nad višino minimalne plače – torej najprej doplačilo do minimalne plače 589,19 €, nato pa se prišteje še nadurno delo.
Od 1.avgusta dalje velja tudi spremenjena Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, s katero so zvišani zneski povračil stroškov v zvezi z delom, za katere delodajalec ni dolžan poravnati dohodnine.
29.05.2008:
Nova spletna stran
Spletna stran je prenovljena. Upamo, da vam je spletna stran všeč in da boste brez težav in hitro našli vse informacije, ki jih iščete.
