O KNSS

Osebna izkaznica

Naziv:	Sindikat Ljubljanske regije KNSS - Neodvisnost
Skrajšani naziv:	SLjR - KNSS
Naslov:	Linhartova cesta 13, 1000 Ljubljana
ID številka za DDV:	SI 51392704
Matična številka:	1322192
Transakcijski račun: NLB	02222 - 0035835928
Številka vložka v sodni register:	Registrirani na MDDSZ pod štev.: 121-02-211/93
Osnovni kapital:	/
Šifra dejavnosti:	94.200 Dejavnost sindikatov
Telefon:	+386 1 439 18 10
GSM:	+386 41 600 979
Fax:	+386 1 439 18 15
E-pošta:
Zastopa brez omejitev:	Kržišnik Edvard, predsednik

Zgodovina

Nova sindikalna centrala, konfederacija KNSS – Neodvisnost je bila ustanovljena 30. marca 1990 na ustanovnem kongresu v Cankarjevem domu, kot prva demokratična sindikalna centrala, s svojo ustanovitvijo pa je začrtala pot sindikalnemu pluralizmu in demokraciji.

Začetek je bil težak, saj smo morali pričeti z delovanjem praktično brez sredstev, brez utečenih sindikalnih organizacij po podjetjih in občinah, ter brez profesionalcev za razliko od teden dni za nami ustanovljene, ali bolje, prekrščene Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, ki si je vse navedeno enostavno prisvojila. A smo vztrajali in uspeli, saj je naša konfederacija danes druga največja sindikalna centrala.

France Tomšič

Slavko Kmetič

Drago Lombar

Prvi predsednik konfederacije KNSS – Neodvisnost je bil G. France Tomšič, dipl. ing., ki je centralo uspešno vodil vse do leta 1997, ko je predsedovanje, za kratek čas desetih mesecev, prevzel G. Slavko Kmetič. Od leta 1998 pa sindikatu KNSS – Neodvisnost predseduje G. Drago Lombar.

Ob sami ustanovitvi je bila konfederacija organizirana na panožnem principu od člana navzgor: član – sindikat v družbi, podjetju ali zavodu – sindikat dejavnosti za območje – sindikat dejavnosti na državni ravni.

Situacija nas je prisilila k spremembi organizacijske strukture, ki je še vedno izhajala od člana navzgor, razlika je bila le v tem, da se je konfederacija organizirala na sistem regij, s čemer je pokrila celotno področje države in sindikat približala svojemu članstvu: član – sindikat v družbi, podjetju ali zavodu – sindikat regije – konfederacija.

Konfederacija je sestavljena iz desetih (10) sindikatov regij, ki imajo vsaka svoj sedež in sicer:

• Sindikat Ljubljanske regije KNSS – Neodvisnost s sedežem v Ljubljani,
• Sindikat Mariborske regije KNSS – Neodvisnost s sedežem v Mariboru,
• Sindikat Koroške regije KNSS – Neodvisnost s sedežem v Slovenj Gradcu,
• Sindikat Celjske regije KNSS – Neodvisnost s sedežem v Celju,
• Sindikat Notranjske regije KNSS – Neodvisnost s sedežem v Postojni,
• Sindikat Pomurske regije KNSS – Neodvisnost s sedežem v Gornji Radgoni,
• Sindikat Severno-primorske regije KNSS – Neodvisnost s sedežem v Novi Gorici, Sindikat Gorenjske regije KNSS – Neodvisnost s sedežem na Jesenicah,
• Sindikat Obalno-kraške regije KNSS – Neodvisnost s sedežem v Kopru in
• Sindikat Dolenjsko-belokranjsko-posavske regije KNSS – Neodvisnost s sedežem v Novem Mestu.

Na 6. kongresu KNSS – Neodvisnost 23. marca 2007 v Rogaški Slatini pa je bil sprejet nov Statut, ki je organiziranost spremenil v osnovni celici konfederacije: od individualnega člana na kolektivno članstvo, ostala organizacijska shema konfederacije je ostala nespremenjena.

Sindikat Ljubljanske regije KNSS – Neodvisnost je bil ustanovljen, kot prvi sindikat regije v okviru konfederacije, na ustanovni skupščini 25.05.1992. Od samega začetka do danes mu uspešno predseduje G. Edvard Kržišnik. Sindikat regije pa v tem trenutku združuje okrog 80 sindikatov podjetij ali zavodov in veliko število individualnih članov.

Edvard Kržišnik

Evelin Vesenjak

In zakaj postati in ostati član naše konfederacije?

Članstvo v sindikatu lahko enačimo z zavarovanjem. Dandanes moramo biti zdravstveno zavarovani četudi nismo bolni ali ne doživimo nezgode. Če nismo, pa zbolimo ali se poškodujemo, bomo utrpeli precejšnjo finančno izgubo. Tudi svoje vozilo moramo zavarovati, saj v nasprotnem primeru sploh ne smemo na cesto. Če pa že to storimo nezavarovani, bomo v primeru nezgode ali nesreče utrpeli veliko finančno škodo. Enako velja za naše premoženje in tudi življenje. Pri članstvu v sindikatu pa zavarujemo svoje pravice s področja delovno – pravne zakonodaje.

Kot član sindikata smo upravičeni do strokovnega svetovanja in pravne pomoči, ki vključuje tudi zastopanje odvetnika zoper delodajalca v vseh postopkih in tudi na sodišču. Vsi danes vemo, da nas že samo obisk pri odvetniku pošteno stane. V sindikatu smo si to zagotovili s plačilom članarine. S članstvom v sindikatu smo torej zavarovali svoje že pridobljene individualne pravice iz delovnega razmerja, možnost pa jih imamo tudi nadgraditi s sodelovanjem vsakega posameznega člana v sindikatu podjetja ali zavoda in po hierarhični lestvici preko regije navzgor do same konfederacije.

Preprosto povedano torej si s članstvom v sindikatu zavarujemo že pridobljene pravice, hkrati pa si odpremo tudi možnost sodelovanja pri pridobivanju novih pravic delavcev na področju delovno – pravne zakonodaje.